Currently browsing category

Nedeljske misli

Blagoslovljen božič !

Božični praznik nam sporoča, da Bog sveta ni zapustil, ker ga neopisljivo ljubi. Z rojstvom svojega Sina je človeštvu dokazal svojo zvestobo in bli-žino. Kdor more to razumeti, temu daje ta praznik gotovost, da je Bog na naši strani.
Božič je tako Božje sporočilo nam vsem: Kakor se je on trudil za vse, ki so bili zunaj, torej bolniki, begunci, osamljeni in obupani z vsemi, ki so se zdeli Jezusu pomembni in zasujmo vse grabne, ki nas ločujejo, da ne bomo ostali več vsi zunaj, ampak vsi”znotraj”.

24. nedelja med letom A

Največja človekova krivda ni v tem, da je storil te ali one grehe. Skušnjava je velika in upreti se ji, včasih presega človekove moči. Največja človekova krivda je v tem, da se vsak trenutek lahko spreobrne, pa tega ne stori.

21. nedelja med letom A

Danes evangelij predstavlja najpomembnejši pogovor med apostolom Petrom in Jezusom. Ta vpraša apostole tudi, za koga ga imajo oni osebno? Peter reče: “Ti si Kristus, Sin živega Boga”. Jasno in nedvoumno pove, da Jezus Petru pomeni vse. On je izpolnitev starozaveznih napovedi o prihodnjem Mesiji, kar je bilo Petru dobro znano.

20. nedelja med letom A

Svetopisemski opis dogajanja seveda ne ostane pri tem. Kot bi se Jezus na enkrat “spreobrnil”! In to prav pred to tujko in poganko. Ona pa vztraja tako trdovratno pri svoji prošnji, da gre učencem vedno bolj na živce. Tudi Jezus se “odtaja”. Žena govori namreč tako pametno in tako zavzeto, da ob tem ne more ostati več neprizadet, ampak izpolni njeno željo

Marijino vnebovzetje

„Velike načrte imam s teboj”- če slišimo te besede iz Božjih ust, potem se nam ni treba bati. Njegov načrt z nami, je načrt odrešenja. Njegov načrt zaobjema naše odrešenje, in izpopolnjenje z vsem, kar nas bogati. Polni zaupanja se zanesimo na njegov načrt, kakor se je naj zanesla tudi Marija. Ta praznik naj nam pomaga v sebi še bolj utrditi gotovost in pogum. Z njenim vnebovzetjem je postala neuničljivo upanje za vsakogar od nas.

19. nedelja med letom A

Evangelij je o tem jasen. Bog hoče po Jezusu oboje: da imajo vsi najpotrebnejše za življenje. Zato ljudi ni hotel odpustiti, ne da bi jim prej dal jesti. Ko je učil moliti, je prosil tako za materialni kot duhovni kruh. Oboje je potrebno za zveličanje. Oboje lahko označimo kot vsakdanji kruh, ki nam ga daje Bog. Tega kruha nikoli ne bo zmanjkalo, ker ga ima Bog za nas vse v obilju na zalogi.