7. velikonočna nedelja

Ne pozabite, da je življenje veliko bogastvo

Predstavljajte si, da vas vaš zdravnik ali zdravnica prijazno, a resno, seznani z vašim zdravstvenim stanjem, ki kaže, da ste neozdravljivo bolni in nimate več veliko življenja pred seboj. V hipu ni nič več od tega, kar je bilo doslej, na istem mestu. Morate se odločiti, kako koristno preživete še zadnje dneve, kaj še storiti? Smrt je neizpodbitno kot dejstvo pred vami. Vsi vaši načrti so vredni samo še toliko kot odpadni papir. Vaš finale se je začel in nimate nobene možnosti več, da bi ga ustavili Kaj bi vam takrat prišlo na misel?

Iz oči v oči s smrtjo
Decembra 1926 je govoril pesnik Rainer Maria Rilke v nekem švicarskem sanatoriju svoji zadnji zaupni osebi Nanny: “Draga, ne pozabi! Življenje je veličastnost.” Gledal je smrti v oči in je ob tem zmogel tako globoko misel! Kako je doživljal življenje, da je ta izkušnja lahko prevladala nad vsemi drugimi, tudi najbolj mračnimi?

Višek doživetij
Na čem je slonela veličastnost Rilkejevega življenja? Na čem pri nas? Lepota prizorov v naravi, nebeški zvoki navdihujoče glasbe, osupljiva lepota posameznih literarnih del ali arhitekturne mojstrovine, izkušnja uspelih medčloveških vezi, – to so nekateri vrhovi v gorovju Božjega razodevanja. Vzvišena in čudovita liturgija od krsta pa do poslednjega requiem-a nam pričarajo predokus nebeške glorije in začutimo bližino Božjega veličastva.

Božja veličastnost
V svetem pismu, je velikokrat govora o Božjem veličastvu (veličastnosti), o njegovi vzvišenosti in pomembnosti, posebno ko pojemo: »Svet, svet, svet je GOSPOD nad vojskami, vsa zemlja je polna njegovega veličastva!« Govori tudi o deležu, ki ga ima pri tem človek: “Naredil si ga malo nižjega od Boga, s slavo in častjo si ga ovenčal.” To se pokaže pri slovesni liturgiji. S kajenjem izkazujemo čast Bogu, hkrati pa človek čuti, kako se njegova molitev kot kadilo dviga k nebu.
Prerok Habakuk napove učinke tudi v prihodnosti: “Kajti zemlja se bo napolnila s spoznanjem GOSPODOVEGA veličastva, kakor vode pokrivajo morje.” Z izhodom Izraelcev in dežele suženjstva, se razodeva Božje veličastvo posebno mogočno. Ob tem Mojzes vzklika: “Pokaži mi, prosim, svoje veličastvo!« Če Izraelci zapustijo Boga, bo po Ezekijelu Božje veličastvo zapustilo tempelj.
Jezusovo veličastvo
Vse od začetka svojega delovanja je Jezus opozarjal na svoje veličastvo in sicer vse od svoje navzočnosti na gostiji v Kani Galilejski. V Jezusu kaže Bog ljudem svojo veliko velikodušnost, dobroto, usmiljenost, naklonjenost, prav tako pa tudi na polnost svoje moči in vsemogočnost. Jezus ni bil le dober človek, saj je poleg zelo človeku prijazne strani imel tudi svojo božansko stran. On je “Gospod” v polnem pomenu besede in kaže v svojih govorih in delovanju svoje “Gospostvo”. Božja dobrota naj bi se uresničevala med ljudmi na tem svetu z močjo. Za to je molil v uri slovesa tudi sam Jezus. Besedilo Janezovega evangelija ni lahko in ga je ponekod težko razumeti. Včasih je njegova govorica zelo daleč od naše vsakdanje govorice. Nedeljo med vnebohodom in binkoštmi bi lahko poimenovali tudi “nedelja molitve”.

Kljub vsemu – molitev
Najdaljša v evangelijih zapisana molitev je ta, ki smo jo prebrali danes. V tej molitvi Jezus povzame vse svoje življenje v enem stavku, ko pravi: “Tvoje ime sem razodel ljudem, ki si jih iz sveta nabral.” Ime ni neka prazna beseda, ampak zajema vse Božje bistvo, bližino in zvestobo ljudem. Jezus, Božji Odrešenik, je to ime približal ljudem z besedo in dejanjem. Ljudi je učil moliti in stopiti z Očetom v odnos na povsem nov način. Svoje življenje je zapečatil s smrtjo in vstajenjem. Ni mu bilo treba ostati v smrti, ker ga je Bog obudil v novo življenje. Božja bližina in zvestoba razsvetljujeta svet, ki je sicer zapisan smrti. Vse nas čaka ta nepoznana izkušnja. Jezus je nato molil še za tiste, ki so oblikovali prvo krščansko skupnost in ponesli njegovo ime v svet. Vsi, ki smo njegovi učenci smo poklicani nekoč priti v nebesa in se tam večno veseliti – torej doživljati Božje veličastvo. Ne smemo namreč pozabiti: Duh veličastva, Duh Božji počiva na odrešenih!