Blagoslovljen božič !

Božič se dogaja “zunaj”

Spet je za nami eno leto. Različno ga bodo ocenjevali.
Ne pozabimo: Poleg vsega drugega, je bilo to leto rušilne vojne v Siriji, leto brezupne lakote v Afriki. Ko praznujemo božič in novo leto, to še ne pomeni, da imamo pravico kar pozabiti na druge. Če na božič dobro pos-lušamo pripoved o dogajanju v tistem času, odkrijemo, da je Jezus od vsega začetka na lastnem telesu hudo trpel posledice neodrešenosti sveta:
Ko je bil še v materinem telesu je bil že”zunaj”, to pomeni: pred zaklen-jenimi vrati, ker zanj ni bilo prostora v prenočišču…Takoj po njegovem rojstvu so bile ob njegovih jaslicah skupine ljudi, ki jih lahko označimo kar za “zgube tistega časa”: pastirji in poganski zvezdoslovci. Komaj pride Jezus na svet, že mora bežati v Egipt, kajti išče ga zloglasni kralj Herod, da bi ga umoril.
Koliko nedolžnih otrok je ob življenje, ker se nek diktator boji za svojo oblast?
Jezusovo življenje se zunaj ne le začne, ampak se “zunaj” tudi konča: Umre sam, brez vsega na križu, izven mesta Jeruzalem, kot največji nep-ridiprav. Jezusovo življenje ni zaznamovano z “zunaj” samo na začetku in koncu. V času svojega javnega delovanja se zavzema še posebej za lju-di, ki so postavljeni na drugo stran družbe. To so cestninarji, prostitutke, javni grešniki, ki so se jih vsi izogibali, bolniki, ki so bili izključeni iz družbenega življenja, s čemer mislimo predvsem na gobavce, obsedene, obsedence s hudim duhom, obupance, ljudi brez upanja…
lahko bi še in še naštevali, če bi imeli čas. Jezus je želel tiste, ki so bili na tak ali drugačen način izpostavljeni “zunaj”, zopet pripeljati v normalno družbo, dati jim novo upanje, vsem zagotovil odpuščanje in tako njihovo življenje posvetiti.
Lahko rečemo takole: Jezus je zasul graben, ki je po grehu ostal med lju-dmi, ne-nazadnje tudi med ljudmi in Bogom. Vzel je nase usodo ” zunaj-stoječih”, da bi lahko med njimi zgradil mostove. V današnje času najbolj potrebujemo upanje in zaupanje, da bo vsako naše prizadevanje v tej smeri bogato poplačano.
Potrebujemo moč, da ne obupamo nad stanjem na svetu, ampak pogumno zidamo na razvalinah in podrtijah gradimo nekaj novega. Zato smemo ali celo moramo praznovati božične praznike.
Božični praznik nam sporoča, da Bog sveta ni zapustil, ker ga neopisljivo ljubi. Z rojstvom svojega Sina je človeštvu dokazal svojo zvestobo in bli-žino. Kdor more to razumeti, temu daje ta praznik gotovost, da je Bog na naši strani.
Božič je tako Božje sporočilo nam vsem: Kakor se je on trudil za vse, ki so bili zunaj, torej bolniki, begunci, osamljeni in obupani z vsemi, ki so se zdeli Jezusu pomembni in zasujmo vse grabne, ki nas ločujejo, da ne bomo ostali več vsi zunaj, ampak vsi”znotraj”.
.