Prva stran

Apostoli so bili ob Jezusu pogosto kar pošteno utrujeni od raznovrstnega dogajanja ob njem, kot lahko razberemo iz poročil v posameznih evangelijih. Danes pa nasprotno slišimo njegovo zelo intimno izrečeno molitev, v kateri uporablja tople besede in v kateri je polno zaupanja.

Nebesa so v prispodobi poimenovan kraj Božje navzočnosti, kamor si kristjani želimo priti po smrti. Nebesa torej nikakor niso kraj, kjer se bomo znašli po propadu sedanjega življenja. Nebesa so prispodoba za večno življenje in tam smrti ni.

»To je moja zapoved, da se ljubite med seboj, kakor sem vas jaz ljubil. Ni večje ljubezni kot je ta, da kdo da svoje življenje za svoje prijatelje.«

Ko slišimo priliko o vinski trti, se v naši zavesti vzbudijo idilične slike o lepi deželi z griči in mnogimi vinogradi ter zidanicami v njih, o veseli trgatvi ali o kozarcu dobrega vina v starodavni gostilni. Če pa premislimo bolj poglobljeno današnji evangelij, pa vendarle ni tako zelo idiličen, kot se zdi na prvi pogled.

Nekatere podobe iz svetega pisma današnjemu človeku niso več tako razumljive kot so bile ljudem tistega časa, ko je sveto pismo nastajalo. Nekatere so izgubile svojo izrazno moč, pri drugih pa smo v nevarnosti, da jih bomo napačno razumeli. Zato jih je potrebno tako razumeti ali predstaviti, da bodo dobile povezavo z našim vsakdanjim življenjem in nam čim bolj nazorno spregovorile. Ena takih podob je podoba dobrega pastirja.

V krogu apostolov je očitno bilo po Jezusovem vstajenju tako razpoloženje in medsebojno zaupanje, da so si radi izmenjali svoje misli in notranja doživetja.

Članek, objavljen v reviji Bogoslovska smotra, ki izhaja v Zagrebu, pod naslovom "Nova evangelizacija traži i novi pastoral" (v prilogi) BS, 82 (2012) 1, 177-192

Članek, objavljen v reviji Crkva u svijetu, ki izhaja v Splitu, pod naslovom "Smještanje nove evangelizacije u redoviti pastoral" (glej prilogo) CUS 47 (2012), br. 1, 106-125